• Grb
• Zgodovina
• Servis

Heraldika – grboslovje - grbovništvo

Že stoletja mednarodno uveljavljeno besedo HERALDIKA imenujemo vedo o grbih in o vsem tistem kar se grbov tiče. To znanje je tako obširno, da tvori celo umetnostno zgodovinsko vedo, ki v glavnem obsega:

• splošno teorijo grboslovja
• zgodovino grboslovja
• grboslovno pravo
• grboslovno oblikovanje in slikanje itn.

Vse to znanje pa soustvarja heraldično umetnost. Začetek grboslovja postavljamo v sredino 12. stoletja (pribl. 1150, torej čas križarskih vojn), ko se je z njim začel uveljavljati srednjeveški družbeni red - fevdalizem. Tako je grboslovje v tesni prepletenosti z vedami, kot sledijo: rodoslovje (genealogija), družboslovje (sociologija), umetnostna zgodovina, orožarska-, socialna-, politična-, gospodarska- in cerkvena- zgodovina.

Splošna grboslovna teorija razlikuje štiri glavne zvrsti heraldike:

• a.) osebno in rodbinsko grboslovje (grbi posameznikov in njih potomcev),
• b.) grboslovje stanovskih združenj (npr. narodnih skupnosti, političnih strank, gasilskih društev itd.),
• c.) cerkveno grboslovje (grbi cerkv. dostojanstvenikov, bratovščinh, škofij, cerkv. redov itd...),
• d.) krajevno (lokalijsko) grboslovje (grbi vasi, občin, trgov, mest, pokrajin, dežel, držav...).

V primeru Koroških Slovencev gre (pod točko"b") za grboslovje stanovskega združenja. Temu združenju je osnova politična ideja, ta pa temelji na narodnostnih temeljih. Nosilec simbola v podobi grba je lahko samo pravna oseba, ne pa nek predmet. Zato nepremičnine kot so gradovi, cerkve, minisrske palače, samostani, opatije itd. nimajo grbov, pač pa je nosilec grba njihov pravni lastnik (npr. župnija, škofija, samostanski redovi, univerze...).Takšna poslopja nosijo na portalih torej grbe svojih nekdanjih ali pa sedanjih lastnikov, včasih tudi grbe njihovih predstojnikov. Če bi vsak lastnik obeležil svojo lastnino s svojim grbom, bi nosili nekateri gradovi na desetine različnih grbov.

Kaj je torej grb?

Grb je stalno barvno slikovno znamenje simboličnega pomena in kot takšen je predstavitelj tiste pravne osebe, fizične osebe ali skupine oseb, ki s svojo organiziranostjo predstavljajo eno od že navedenih osnov za znane štiri zvrsti heraldike.

Grb ima značaj stalnega znaka. Le-to mu zagotavljajo zelo stara in stroga pravila upodabljanja, po čemer se bistveno razlikuje od splošnih znakov (logotipov, emblemov), kakršni so v vsakodnevnem življenju množično v uporabi (zaščitni znaki ustanov, tovarn, trgovbskih družb...).Grb ima svojo veljavo utemeljeno torej v sociološkem vidiku vsakdanjega življenja. Zato je grb praviloma narejen enkrat za vselej in ima veljavo stalnega predstavitelja osebe (v smislu EMŠO oz. potnega lista), organiziranih skupin (kot so npr. Slovenci na Koroškem), krajev itd. Nasproti temu pa je stvarjanje logotipa (znaka-emblema) podrejeno samo grafičnim zakonitostim inj modnim vplivom. Heraldika vsemu temu sploh ne podlega. Funkcijo simbola prevzame lahko sa-mo tisti grb, ki ustreza vsem heraldično strokovnim normam. Pomembna heraldična pravila so v tem, da sme heraldika uporabljati le štiri barve: črno, rdečo, modro in zeleno, ter dve kovini: srebro in zlato, ki ju nadomeščamo z belo oziroma rumeno barvo. Strogost heraldičnih barvnih kombinacij je celo v fiziki utemeljena, zato veljajo za sestavljanje barv (in "kovin") v grbu stroga pravila. Tako ne smemo seestavljati rdeče, modre in zelene pa tudi bele in rumene "kovine" ne.