Proponentni komite GRB KOROŠKIH SLOVENCEV predstavlja grb in zastavo narodne skupine oz. manjšine na Koroškem v Avstriji kot slovenskokoroški simbol demokracije! - Koroška in knežji kamen / Kärnten und der Fürstenstein
Ali smemo danes prevajati besedo »windisch« s pojmom »slowenisch/slovensko«? (1)
V navideznem prizadevanju, ostati blizu srednjeveškim virom, napisanim v tedanjem nemškem jeziku, vztrajajo nekateri koroški zgodovinarji, da se mora prevajati pojem »windisch« tudi še danes z nobeno drugo besedo kot »windisch«. Zanemarjajo dejstvo, da je pojem »windisch« v teku stoletij bistveno spremenil svoj pomen. Nikakor pa pojem »windisch« v srednjem veku ni bil omejen na koroško slovenščino. V času nastanka poznosrednjeveških nemških besedil o ustoličevanju je imel mnogo širši pomen, kot pa ga je dobil na Koroškem v 19. in 20. stoletju, torej v času nacionalizma, ko je bil ravno bistveni sestavni del nemškega nacionalizma in protislovenskega delovanja dati starodavnemu pojmu novo vsebino. Po eni strani so z njim označevali slovenščino, ki jo govorijo Korošci in Štajerci (v nasprotju s Kranjci), po drugi strani pa ga omejujejo na narečno raven, trdeč da slovenščina zlasti na Koroškem nima pisne, knjižne ali standardne variante – da je pač narečje, nevredno in nesposobno razvoja.
Pojem »windisch« je torej imel v srednjem in novem veku več pomenskih odtenkov. V najširšem pomenu je obsegal tisto vsebino, ki jo danes pokriva pojem »slawisch«, slovanski. V drugem krogu najdemo predvsem najbližje vzhodne sosede Nemcev, prednike današnjih Slovencev in Lužiških Srbov pa tudi Slovakov. Najožji pomen je dobil prav v nemški soseščini Slovencev, zlasti v večetničnih deželah Koroški in Štajerski, kjer jezika niso mogli poimenovati po deželi, kot se je tukaj in drugod, prej in pozneje pogosto dogajalo. Ponekod sta se obe plasti prepletali, na primer ravno pri Slovencih. Po eni strani so Nemci imenovali jezik slovenskega prebivalstva »Windisch« pa tudi »Krainerisch«. In celo v slovenščini se je izoblikovala dvojnost v poimenovanju, kajti imenovali so ga slovenski in kranjski. Do neke mere je bilo tako tudi v prvem obdobju slovenske književnosti, za časa protestantizma. Slovenski protestantski pisci so svoj jezik v nemščini skoraj vedno imenovali »windisch«, ali pa »slovenski«, če so pisali po slovensko, redkeje »krainerisch« oziroma »kranjski«. V drugi polovici 19., predvsem pa v prvi polovici 20. stoletja, torej za časa narodnostnih bojev, je dobil pojem »windisch« nov pomen. Z njim so nemškonacionalni nasprotniki enakopravnosti Slovencev poimenovali predvsem tiste Slovence, ki se niso pridružili slovenskemu narodnemu gibanju.
Govorci slovenskega jezika na Koroškem so v svojem jeziku imenovali svoj jezik slovenski ali slovenji, v nemščini pa so mu dolgo pravili »windisch«. Pojem »slowenisch« je nastal šele ob začetku 19. stoletja, torej približno štiristo let po zadnjem ustoličevanju pri Krnskem gradu, uveljavil pa se je šele od sredine 19. stoletja naprej.
Knežji kamen