• Grb
• Zgodovina
• Servis

Sobota, 04. 02. 2012 | 14:08 | Deutsch

Kdo so (bili) Karantanci?

Konec 6. stoletja po našem štetju so Vzhodne Alpe naselili Slovani. Prišli so v prostor, ki je za časa rimskega imperija v glavnem bil v provinci Norik. Kriza in razpad rimskega cesarstva, sprva pristisk germanskih plemen potem pa tudi slovanskih in Avarov, so povzročili, da se je odtod umaknil večji del romanskega prebivalstva. Konec 6. stoletja, točneje okoli leta 592, imenuje langobardski vir to pokrajino preprosto »Sclaborum provincia«, pokrajino Slovanov, njegove prebivalce pa Slovane (Sclavi). Vendar to ni bilo edino ime, ki ga najdemo v tem zgodnjem obdobju po naselitvi Slovanov v Vzhodnih Alpah. Kmalu po letu 630 jo v frankovskih virih imenujejo »marca Vinedorum«. Okoli 700 se prvič pojavi ime pokrajine »Carantanum«. Za kraj, kjer se je nahajal center oblasti, je v 9. stoletju izpričano ime z istim besednim korenom: 860 Carantana, 888 Carenta, Carentanum, Corontana curtis. Na tej osnovi sklepajo zgodovinarji in imenoslovci, da je sprva ravno ta mikroregija z goro (ki danes nosi ime Šenturška gora/Ulrichsberg) nosila to ime, ki se je potem v povezavi z vlogo tamkajšnjega oblastnika razširila na širše območje in končno prešla tudi na prebivalce pokrajine.

Neki ravenski opisovalec sveta je na začetku osmega stoletja kot prvi zapisal besedo »Carontani« kot ime za prebivalce te pokrajine. Nekaj stoletij so ta naziv uporabljali za slovansko ljudstvo, ki je živelo v Vzhodnih Alpah. Karantanci so v marsičem bili na konici razvoja slovanskih ljudstev. Prvi so v krogu slovanskih ljudstev, ki so si nadeli ime po pokrajini, v kateri so prebivali. Samostojno in v stiku s svojimi sosedi so se razvili v času po koncu »preseljevanja narodov« v prvo državno tvorbo, ki je imela svoj center oblasti na tleh današnje Avstrije. Do srede 8. stoletja je postala vladarjeva oblast že dedna. Karantanci so kot prvo slovansko ljudstvo v organizirani obliki sprejeli katoliško vero. V zvezi z postopnim razpadom politične tvorbe z imenom Karantanija in s prihodom močnih skupin kolonistov zlasti iz bavarskega prostora, ki so številčno prekosili slovanske staroselce, je naziv Karantanci zgubljal slovansko prvino. V srednjem veku so se v tesni zvezi s političnim in družbenim razvojem na novo izoblikovala slovanska ljudstva srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Med njimi so bili kot prvi prav Karantanci. Najdemo jih v mnogih srednjeveških rokopisih in seznamih, ki naštevajo narode, med dolgo vrsto slovanskih ljudstev najdemo tudi Korošce (Carinthi, v neki ruski srednjeveški kroniki jih imenujejo Chorutane). Drugače rečeno: če bi ostala Karantanija dalj časa samostojna in bi v njej močno prevladovalo prebivalstvo slovanskega jezika, bi danes po vsej verjetnosti imeli sredi Evrope narod s starim imenom Karantanci.